Četrt – Žalostnica

Letos se je zima začela pozno in kdo ve koliko časa bo trajala, zato smo se že sredi februarja podali v Žalostnco, ki je aktualna ponavadi šele spomladi, ko je povsod drugod že južno ali kopno.
Dobili smo se na Žlanu in s smučkami na hrbtu odkorakali do spodnje ceste, kjer se je pričela strnjena snežna odeja. Eden za drugim smo korakali na smučeh, mimo ene najdebelejših smrek v Bohinju, naprej v Žalostnco. Do pod balvanov je pot vsakič enaka, prebijanje skozi grmovje in iskanje najlažjih prehodov. Pri balvanih obujemo dereze in smuči namestimo na nahrbrnik. Tokrat je snega manj kot se ga spomnim od prejšnič, skok je bolj strm, snežna podlaga pa malo mešana. Nad skokom se ustavimo, saj nismo pred turo nič dorekli na kateri vrh sploh gremo. Na desni nas vabi s soncem obsijan Konjski vrh, na levi pa nam diši pršič v senčni legi Četrta. Tokrat nas premami pršič in zakorakamo eden za drugim skozi grapo do Četrta. Na vrhu v spomladanskem vzdušju poklepetamo in gas v dolino, preden nam sonce obsije pršič. Vršni del je bil prava uživancija, zato pa je bilo malo manj prijetno smučanje preko skoka, kjer je bil sneg ponekod leden in skorjast. Vrnemo se spet mimo debele smreke, skozi gozd do spodnje ceste. Od spodnje ceste smuči nesemo na ramah in preko Reparja odsmučamo do Žlana.
Še dobro, da smo na vrhu malo poklepetali, drugače bi bili v dolini še preden odprejo gostilno pri Košniku.
Lucija Odar

IMG_20190217_10353220190217_100239 (1)IMG_20190217_101158IMG_20190217_101527    20190217_100807   IMG_20190217_111756_1IMG_20190217_111719_001_COVER